mield, sagga vidasabbuid bæssat,
16 evangelium sigjidi sarnedet, guđek dom bæld din assamen læk: mutto æp dast mi ramadalla, mi nubbe olbmui læi mærreduvvum, dast, mi jo læ ollušuvvum.
17 Mutto gutte ramadalla, ramadallus son hærra sist!
18 Dastgo i son, gutte ječas maidno, dokkalaǯǯan gavdnujuvvum læk, mutto son, gæn hærra maidno.
11. Kapittal.
1 Vare di ucca jallagvuođaš must datušeidek gillat! mutto dieđam galle, di dam gillabættet.
2 Dastgo anger læm din ditti Ibmel angervuođain; dastgo loppedattam læm din oft olbmai, Kristusi bigjam ditti butes nieida.
3 Mutto balost læm, atte, nuftgo gærmaš gavvelvuođaines Eva beti, nuft šadda maida din mielladek billašuvvut, atte dat dam oftgærdasašvuođast erit hæitta, mi Kristus lusa doalvvo.
4 Dastgo jos guttege boatta, ja sarnedægje læ muttom ærra Kristus, gæn mi æp sarnedam, daihe di muttom ærra vuoiŋa oaǯǯobættet, gæn mist di æppet oaǯǯom, daihe muttom ærra evangelium, maid di æppet mist vuosstaivalddam, de galle su di gillabættet.
5 Doaivom mon galle, vuoleb im læk go dak sagga alla apostalak.
6 Mutto jos čuorbbe læm saǥaidassam, de im daddeke nuft læk dieđo harrai; mutto juokke